Berta Rebol nam je predstavila EFT metodo, ki je na kratko povedano metoda procesiranja lastnih čustev in občutkov, ki se nam ob določenih življenjskih situacijah zbujajo zaradi preteklih nepredelanih neprijetnih dogodkov, ki so nam pustili posledice. Po navadi se teh občutkov ne zavedamo, ker jih ne želimo čutiti, pa tudi dogodkov se po navadi ne spominjamo.
S tapkanjem zaključnih točk meridianov našega telesa med tem, ko si te občutke in spomine prikličemo, občutke na tak način predelamo, ali jih vsaj razrahljamo. Metoda je preprosta, brezplačna in vedno dostopna ter ne zahteva veliko znanja, vsekakor pa zahteva veliko angažmaja nas samih, pa tudi poguma za soočenje s samim seboj.

Sabina Korošec Zavšek nam je predstavila 10-mesečni projekt dela s fraktalno risbo kot metodo za team-building na primeru kolektiva vrtca z 52 udeleženimi, ki so metodično šli skozi proces spoznavanja MFR: risanje inicialne fraktalne risbe, intuitivne korekcije, risanje fraktalne risbe ‘roka zdravja’, risanje v paru, v skupini in za zaključek risanje skupinskega fraktala, ki bo na koncu (ni še končan) meril v dolžino kar 7 m. Sporočilo: kadar rišemo v paru ali skupini, takšno risanje spodbudi dvig kvalitete risanja − risbe postanejo lepše, manj sposobni risarji pa pokažejo zelo velik napredek v tehniki risanja.

Matjeta Žnidarič, delovna terapevtka v podaljšanem terapevtskem procesu psihiatrije, dela z ljudmi s psihiatričnimi diagnozami s pridruženimi siceršnjimi življenjskimi težavami in izzivi. Njen proces dela zajema ob prvem srečanju risanje preproste risbe, ki jo nato sodelujoči nariše še po metodi fraktalne risbe (z zaprtimi očmi in sklenjeno linijo). Vzpostavi se zaupanje, ki je pri delu s takšnimi osebami zelo potrebno, saj ni samoumevno. Fraktalna risba je v pomoč tako njim, kakor tudi zdravstvenemu osebju, saj na eni strani razkriva veliko notranjih informacij rišočega, na drugi pa sprošča, umirja, spodbuja in povezuje.

Janka Bergel Pogačnik je skupaj s psičko Honey predstavila izkustveno delo z osnovnošolskimi otroki, kjer terapevtski kuža pomaga vzpostaviti varen prostor poslušanja in sodelovnja. Raziskovanje skupinske dinamike (vloge žrtve, napadalca, tistega, ki dela prav) nadgradi z risanjem osebnega fraktala za notranjo osebno moč, s katerim pomaga vzpostavljati nove notranje dinamike in medsebojne odnose v skupini.

Na daljavo sta se nam pridružila tudi dr. p. Karel Gržan in Tina Nanut. P. Gržan je spregovoril o moči in pomenu povezovanja predvsem žensk, t.i. ‘bab’ (nikakor ne v slabšalnem pomenu) v moči sodelovanja in povezovanja, saj bomo po njegovih napovedih ženske tiste, ki bomo z močjo intuicije pomagale ozdraviti svet in konstruktivno preobraziti tisti negativni del moške energije, imenovane ‘moč in meč’, ki že predolgo tlači svet. Tina je prikazala številne primere dobre prakse dela z osebami s težavami v duševnem zdravju iz dnevnega delovnega centra in na koncu podala pomembno spoznanje za nas vse: da je lastno opolnomočenje vredno največ, saj nihče drug dela notranje refleksije in posledično spremembe na bolje ne more opraviti namesto nas − moč za takšno spremembo je dobesedno v naših rokah, še posebej, kadar s temi rokami rišemo in barvamo zdravilne fraktalne risbe.