Pred odhodom na Iž naju je na nebu razveselila čudovita, barvita mavrica. Kot bi nama univerzum napovedal barvitost tedna, ki naju čaka. Barvitost fraktalov o katerih nisva imeli še nobenega znanja. Energija Iža, energija Deje in prenos njenega znanja, njene srčnosti skozi tedensko druženje naju je nadgradila, osvobodila, povezala z notranjo otroško radostjo, igrivostjo, nagajivostjo, ki sva jo nekje tekom turbolence življenja pozabili. A nikoli ni prepozno! Nikoli ni prepozno biti razposajen, navihan, barvit,kot fraktal ki ga ustvariš. Fraktal v katerem najdeš svoje srce. Srce, ki ti govori in te uči, ljubi najprej sebe! Deja, hvala.
