Mnenja

Moji vtisi o delavnici so zelo pozitivni. Pohvalila bi vse, še posebej praktični del, po katerem je sledila analiza moje fraktalne risbe z informacijami o tem, kje je še potrebno delati na sebi.

Mojca

Ta metoda mi je zelo všeč. Opazila sem, da me risanje sprosti, ko sem pod stresom.

Petra

Fraktalna risba mi je prišla pod roke ravno takrat, ko me je stresno življenje spravilo v bolniški stalež. Risanje je ustavilo tok mojih negativnih misli, začutila sem radost in v moje sivo življenje so spet začele prihajati barve.

Tanja

Delavnica mi je bila zanimiva, nekaj novega. Všeč mi je bil pristop, način podajanja informacij, mirna glasba med delavnico. Zavedam se, da je bila delavnica šele začetek in da se morem naučiti še veliko novega ter se poglobiti v Metodo fraktalne risbe.

Katarina

Poleti in jeseni 2018 sem se udeležila začetne in nato nadaljevalne delavnice fraktalne risbe pri Deji Muck. Presenetilo me je, kako hiter in močan učinek je imela fraktalna risba name. Na zelo enostaven način mi je omogočila vpogled vase. Ob risanju korekcijskih risb, ko sem drobila velika polja, so se mi sprožali utrinki in spomini iz mojega otroštva in pubertete, ki sem jih potlačila – torej jih v prvotni sliki sploh ni bilo Tako sem jih lahko kot odrasla oseba ozavestila ter na podlagi izkušenj zrelo pogledala in ovrednotila z novega zornega kota.

Darka

Izdelava fraktalov je zame med drugim tudi nova oblika meditacije. Osredišča me in vodi. Čeprav je tudi med izdelavo risb moja glava se vedno polna brbotanja, se vsa gneča dogaja le kot ozadje in ne moti procesa. Samo je. Pri delu me ohranja mirno in osredotočeno. Vsako risanje fraktalov do sedaj je dvignilo valovanje mojega bitja in mi višalo samozavest, saj me vsakič preseneti in nagradi z lepim končnim izdelkom. To je za mojo kritično naravo lep dosežek, torej da zmorem svojo stvaritev v resnici doživljati kot sebi všečno in se mi celo vsaka naslednja risba zdi še lepša. To je zame novo in je le eden od rezultatov ter posledic procesa risanja fraktalnih risb.

Darja

V nekem trenutku življenja sem si rekla, da moram nekaj narediti, ker v ogledalu vidim žalost na obrazu. Slučajno sem zasledila knjigo o fraktalnih risbah, jo prebrala in se prijavila na delavnico. Po njej sem izdelala korekcijske fraktalne risbe. Med risanjem sem začutila potrebo, da pospravim stare stvari iz omar in stanovanja, čez čas pa tudi željo po šivanju. Kupila sem si pisalno mizo, postavila nanjo šivalna stroja, ki sem ju imela 15 let v omari, in začela šivati. Avgusta sem se udeležila delavnice na Ižu in ob povratku domov se mi je zakonsko življenje, ki je bilo pred tem na preizkušnji, zasukalo in z možem bi lahko rekla, da doživljava drugo zaljubljenost, drugo pomlad, in oba si želiva, da bi ljubezen trajala. Kaj lepšega si ne bi mogla želeti! Hvala Deji, hvala fraktalom in vsem udeleženkam delavnice na otoku Iž za res čudovito izkušnjo ter pomoč na poti v srečnejše življenje.

Marjeta

Navdušena in hvaležna sem, ker mi je Deja ponudila vlogo urednice čudovite knjige Pot ljubezni – pot k sebi, ob čemer sem Metodo risanja fraktalnih risb podrobneje spoznala. Sčasoma me je povsem očarala, saj sem od nekdaj zaznavala in oboževala učinek barv, zavedam pa se tudi moči simbolov, ki zmorejo doseči res globoke plasti človeškega bitja in pomagati pri preobrazbi škodljivih ostalin preteklosti. Ne samo, da mi je izdelovanje fraktalov v izreden užitek, zavetje in sprostitev, premika me na prej nepoznan način, kar opažam tudi pri drugih praktikantih. Sledim Dejinim stopinjam in se izobražujem za izvajanje metode, ob čemer fraktalno risanje toplo priporočam ljudem vseh generacij – podpira in razvija tisto najboljše v nas. Verjamem, da je metoda več kot vredna pozornosti, in upam, da bo kmalu tudi pri nas uvedena tako v izobraževalne inštitucije kot psihoterapevtsko prakso, kar se po svetu že dogaja.

Mea

Draga Deja, iz srca vam hvala za tako čudovito potovanje. Že pred časom sem v težki preizkušnji spoznala moč barv in vse od takrat so moja vsakodnevna terapija. Na papirju, platnu, v naravi ... Pred slabim letom sem se tudi sama znašla na križišču. Nisem več prepoznala svoje notranje poti, moči, strasti ... Kam me vodi moj notranji jaz? In tako je prišel trenutek, ko sem se odločila za konkretne korake, poslovne in predvsem osebne. Med razmišljanjem in iskanjem odgovorov me je pot pripeljala do vaše knjige in kasneje do osebnega srečanja. Že prve narisane črte in vaše besede so mi dale odgovore na vprašanja: Kje trenutno sem? Kaj me veže, da ne najdem več svojega jaza? Če se najine poti nikoli več ne prekrižajo, vam iskreno povem, da ste mi vrnili nasmeh. Kako je živeti brez njega, ste spoznali sami. Spoznali in zmagali! Hvala vam tudi za zgodbo in vse zapisane ter izgovorjene besede. Kdor teh občutkov ne doživi, težko ve, kaj pomeni "izgubiti svoj pravi jaz." Nič ni bolj živega od povezanosti s samim seboj. V mojem ateljeju se bohotijo fraktalne risbe ... čez 40 jih je že ... in počutim se ... hm ...osvobojeno! Hvala!

Manja

"Nikoli ni prepozno"

Pred odhodom na Iž naju je na nebu razveselila čudovita, barvita mavrica. Kot bi nama univerzum napovedal barvitost tedna, ki naju čaka. Barvitost fraktalov o katerih nisva imeli še nobenega znanja. Energija Iža, energija Deje in prenos njenega znanja, njene srčnosti skozi tedensko druženje naju je nadgradila, osvobodila, povezala z notranjo otroško radostjo, igrivostjo, nagajivostjo, ki sva jo nekje tekom turbolence življenja pozabili. A nikoli ni prepozno!

Nikoli ni prepozno biti razposajen, navihan, barvit,kot fraktal ki ga ustvariš. Fraktal v katerem najdeš svoje srce. Srce, ki ti govori in te uči, ljubi najprej sebe! Deja, hvala.

Lili, Nastja (57let, 77let)

O fraktalni metodi sem prvič brala v Sensi. Iskala sem učitelja in se naposled seznanila s prekrasno osebo Dejo, ki me je popeljala v svet barv in gradnjo ljubečega stika s seboj. Med ustvarjanjem fraktalne risbe sem začutila premike tako na fizični kot psihični ravni. Vijuga, ravna linija, spirala ... in mavrica barv brišejo mojo bolečino in blažijo tesnobo. Neskončno hvaležna za darilo vesolja!

Anita

Poleti in jeseni 2018 sem se udeležila začetne ter nato nadaljevalne delavnice fraktalne risbe pri Deji Muck. Presenetilo me je, kako hiter in močan učinek je imela fraktalna risba name. Na zelo enostaven način mi je omogočila vpogled vase. Ob risanju korekcijskih risb, ko sem drobila velika polja, so se mi sprožali utrinki in spomini iz otroštva in pubertete, ki sem jih potlačila – torej jih v prvotni diagnostični fraktalni risbi sploh ni bilo! Tako sem jih lahko kot odrasla oseba ozavestila ter na podlagi izkušenj zrelo pogledala ter ovrednotila z novega zornega kota. To mi je omogočilo vse bolj suvereno prevzemati polno odgovornost za svoje življenje.

Nadaljevala sem z delavnicama fraktalne risbe pri Martini Kosec Reba in z rednimi mesečnimi delavnicami pri Zorici Petrović. Ob naprednih fraktalnih tehnikah se mi je vedno bolj odpiralo bogastvo notranjega sveta, posvetila sem se povsem novim ciljem in dejavnostim.

Zelo sem hvaležna vsem trem učiteljicam, Deji, Martini in Zorici, za predano znanje. Veselim se svoje nadaljnje poti, torej osebne in duhovne rasti ob fraktalni risbi.

Darka Mazi

Ko sem iz gole radovednosti na spletu pogledala, kaj so fraktalne risbe, o katerih mi je pripovedovala prijateljica, me je takoj spreletelo - to je to!
Na površje so privreli spomini na risbe, ki sem jih risala in barvala v mladosti ter kasneje v življenju. Spontano sem po papirju risala razne oblike, ki sem jih najraje naredila v eni potezi in jih tu in tam dopolnila s kakšnim manjšim detajlom, pobarvala pa sem jih glede na to, kaj sem videla v tako nastali risbi. Oblike so bile včasih čisto abstraktne in sem bolj ali manj uspešno iskala le neko geometrijsko ali barvno ravnotežje, včasih pa sem (čeprav skozi dokaj abstraktne poteze) risala vnaprej zamišljene motive največkrat rajskih ptic. To me je vedno znova popeljalo v lastne svetove miru, polnosti in čarobnosti; nekatere med risbami
so bile prav takšne, kot sem jih našla na spletu, nastajale pa so iz notranje nuje. Nisem se zavedala, zakaj me tako navdihujejo in čemu so namenjeni, toda nekoč med takim risanjem me je prešinilo, da ima to zagotovo nek pomen in da je za vsem skrivnostna resnica, ki je še ne poznam.
Sedaj, kakšnih 30 let kasneje, spoznavam v luči besed "človek, spoznaj samega sebe" skozi vsak ustvarjen fraktal to skrivnostno resnico Poti, na katero stopimo ob rojstvu, ki jo lahko
vse bolj zavestno narišem.
Hvaležna, da sem v fraktalu časa postavila pravo vprašanje.

MM

Že dve desetletji se posvečam spoznavanju človekovih notranjih pokrajin in kompleksnost teh dimenzij me še vedno preseneča. Zagovarjam pot globoke preobrazbe, ne le površinskih ukrepov, zato sem se poti k sebi z odprtim umom in srcem posluževala različnih znanj, metod in praks, od znanosti do religije in psihologije. Vse to mi je osmišljalo življenje in ponudilo unikaten vpogled v medčloveške odnose, toda še nikoli nisem naletela na tako izjemno metodo, kot je metoda fraktalne risbe.
Spoznala sem jo preko Deje Muck, ki je z risanjem fraktalov aktivno preobražala svojo stvarnost, še bolj pa ob urednikovanju knjige Pot ljubezni – pot k sebi. Po tem sem se v risanje vrgla tudi sama; izrisala sem dva korekcijska cikla in začela z izobraževanjem za poučevanje metode. V obdobjih povečane občutljivosti in ranljivosti so mi fraktali ponudili zavetje miru, smisla in varnosti, kar je otrok v meni še kako potreboval, odrasli del mene pa se je hkrati zavedal, da globlje vase ne morem prodreti. Verjamem, da lahko edini trajni učinek preobrazbe dosežemo skozi odpiranje in razumevanje skritih področij podzavesti, kamor pa besede ne sežejo. Metoda uporablja simbole, linije in barve, za kar menim in čutim, da seže bistveno dlje in bolj temeljito kot kakršen koli razumski pristop.
Dlje kot sem risala, bolj se je potrjevalo, da mi to omogoča tesnejšo povezavo s sabo, vzbuja veselje, opolnomočenost. kreativnost, (za)upanje in še neopisljivo mnogo drugih »stranskih učinkov«. Najboljše rešitve – kar risanje in barvanje seveda je – so res najbolj preproste, ko govorimo o kvantno-fizičnem poseganju vase, pa dobimo zmagovalno kombinacijo. Seveda si je treba vzeti potreben čas za »reprogramiranje« okostenelih emocionalno-mentalnih vzorcev v nezavednem, saj bližnjice pri takih zadevah ne obstajajo oz. se običajno izkažejo kot daljše poti.
Fraktalnemu risanju se bom kot učenka in učiteljica posvečala v naslednjem življenjskem obdobju, saj čutim, da ljudem, ki resnično želijo prevzeti odgovornost za svoj scenarij in se osvoboditi iluzij, ne morem ponuditi več kot to.

mag. Mea Valens

Metodo fraktalne risbe je dobro uporabiti za krepitev samozavedanja in samospoštovanja, pri kreiranju harmoničnega in srečnega življenja, ob prizadevanju za razvoj svojih ustvarjalnih potencialov, pri iskanju smisla življenja in ozaveščanju nezavednih vsebin, ob izgubi ljubljene osebe, doživetih travmah, po ločitvi, bolezni, ob težavah in stiskah v medosebnih odnosih oziroma kadarkoli se v nas kopičijo stres in »negativna« čustva (jeza, strah, krivda, bolečina). Metoda je poleg tega odlično orodje za celosten razvoj otroka ter njegove kognitivne, čustvene in socialne inteligence; risanje raznovrstnih oblik in barvanje  plivata na razvoj možganov in vzpostavitev čustvene stabilnosti.
V kratkem napišem še več o tem, zakaj nam je fraktalnost kot pojem bistveno bolj blizu, kot se zavedamo, in kako vam lahko to zavedanje spremeni življenje na bolje. Metoda se šele začenja širiti po Sloveniji in če ne želite odlašati z izkušnjo, spremljajte moj ali  Dejin FB  ter se prijavite na eno od delavnic. Radovednost je čudovita čednost, sploh če je podprta z iskreno željo narediti nekaj resnično dobrega zase.

Pred nekaj desetletji sem v svoji likovni izraznosti ustvarjala risbe, podobne fraktalom. Kot terapevtka v poklicu pomoči sem jih kasneje risala kot pobarvanke, ki sem jih ponujala svojim varovancem, saj takrat še niso obstajale pobarvanke za odrasle. Nudila sem jim možnost miselnega udejstvovanja, reševanja, barvanja in risanja na tisoč in en način. Nastajala so čudovita likovna dela, ki so marsikoga  "posvojila".
Minilo je več kot desetletje, ko sem ponovno iskala nekaj uporabnega za delo v skupini. In glej, našla sem fraktale! Ne morem ubesediti, kako sem jih bila vesela; občutki so mi govorili, da sem doma, povezana sama s seboj. Moje t. i. risarije so nekje v svetu cela znanost oz. stroka, za katero do pred kratkim sploh še nisem slišala! Takoj sem se prijavila na uvodni tečaj, uživala ob predavanju o možnostih tega terapevtskega programa, art terapije. Že naslednje dni sem po korakih, s posebnim spoštovanjem ponudila risanje fraktalov varovancem pri urah likovne aktivnosti. Po uvodni predstavitvi (v njim prilagojenem obsegu) smo prešli na redno tedensko ustvarjanje.
Uporabnikom, torej osebam s težavami na področju duševnega zdravja, je ponujena aktivnost zlezla pod kožo. Všeč jim je, ker za to vrsto art terapije ne potrebuješ nobenega likovnega predznanja. Všeč jim je delo z zaprtimi očmi in kako jih barve izberejo. Všeč jim je, da zmorejo. Všeč jim je, ker so nastala dela vedno posebna umetnina njihovega trenutnega počutja, izdelek, v katerega je ujeta vsa njihova bit.
Ta koncept likovnega izražanja zaenkrat uporabljam zgolj kot možnost, da kot izvajalka likovne aktivnosti lažje razumem uporabnike, s pridobljenim znanjem o metodi pa lahko potrdim svoja opažanja, ko gledam njihove fraktalne izrise. Možnost fraktalnega risanja sem ponudila tudi svojim prijateljicam in bile so navdušene nad načinom izvajanja, psihofizično relaksacijo, svojo ustvarjalnostjo in nastalimi izdelki. Čakajo, da bodo nekoč izvedele kaj več o tem, kaj fraktali povejo o njih. Tega se veselim tudi jaz, zato bom nadaljevala izobraževanje v tej smeri ter s pomočjo metode fraktalne risbe pomagala ljudem. Obožujem fraktale v vsej njihovi veličini univerzuma!

Marjeta Žnidarič

Barve in barvno terapijo spoznavam že nekaj let; prvič sem se srečala z njo, ko mi je bila predstavljena barvna terapija na podlagi računalniškega programa, ki omogoča najprej diagnostiko in potem korekcijo svojega notranjega stanja.Toda leto, ko sem se srečala z metodo fraktalne risbe v Sloveniji, je bilo zame prelomno. "Potegnilo me je vanjo" takoj, že na prvem predavanju. Zakaj?
Ker gre za povsem naraven proces, brez prisotnosti tehnologije, brnenja, sevanja, niti elektrika ni potrebna! Potrebuješ le barvice, črn kuli, prazen papir, zaupanje in voljo za stopiti na pot k sebi! Po risanju fraktalov sem se počutila bolj radostna, bolj čuteča in predvsem bolj prisotna, čuječa. Pridobila sem več življenjske energije in optimizma.
Toda življenje nas vedno oblikuje skozi plimovanje, kar sem doživela tudi pri procesu fraktalnega risanja. Prišlo je obdobje, ko so barvice in papir le nemo ležali na mizi, saj nisem čutila magnetne privlačnosti (kot je med Luno in morjem), ki bi me vzpodbudila k nadaljnemu ustvarjanju fraktalov. To se mi je zdelo sila nenavadno, skoraj čudno, vendar sem strpno počakala – čez čas je prišel nov val navdiha, še večji, se mogočnejši! Zdaj spet redno rišem, včasih tudi po dva fraktala dnevno.
Moja spoznanja ob tem so naslednja: včasih težko spreminjam obliko mreže in barvno kompozicijo, saj so stari vzorci globoko vsidrani v mojo podzavest. Po risanju fraktalov več sanjam, vendar ne gre za lepe in vesele sanje, temveč se iz mojih globin osvobajajo potlačeni strahovi in z njimi povezani dogodki. Čutim, kako počasi in postopno topim veliko ledeno goro, ki jo že vse življenje nosim v sebi in mi vse prej kot koristi ... pravzaprav prav ta gora oblikuje vse moje izkušnje in ob tem prepogosto ubija mene, zamrzuje moj smisel.
Čutim, da je ta čista belina in milina sneg, po katerem gazim sama s svojimi fraktali ... je povsem sveža, neuhojena gaz, ki jo vse bolj čutim in zaupam, da vodi k mojemu najglobljemu bistvu in smislu. Nič ni bolj pomembno in resnično kot ta trenutek, moj tukaj in zdaj! Zavedanje tega me osvobaja in hvaležna sem si, da sem zbrala pogum in vstopila v fraktalno dimenzijo.
Draga dr. Deja Muck, srčna hvala, da si odstrla tančico skrivnosti s sveta fraktalov tudi na slovenskih tleh! Brez Tvojega truda in knjige Pot ljubezni – pot k sebi fraktali v Sloveniji ne bi bili
prisotni v tolikšni meri. Hvala tudi Martini in Zorici za vsa predavanja. Želim si, da bo nekoč ves svet en sam fraktal ljubezni do sočloveka in narave ter strasti do življenja samega, pa tudi, da
bodo fraktali moji igrivi sopotniki do konca dni.
Vesela in počaščena bom, če se bodo fraktali v duši in srcu dotaknili koga med vami, ki ste to prebrali. Dovolite si biti svoj unikat, pomagajte v prvi vrsti sebi. Ni žita brez semena in seme
izgubi svoj smisel ter namen, če ga ne posejemo ... kar seješ, to žanješ. Sejmo radost in svobodo!

N.P.

Z metodo fraktalne risbe sem se prvič srečala na predavanju dr. Deje Muck na Centru za psihodiagnostična sredstva, kjer smo se seznanili z uporabo metode v diagnostične namene. Kot pedagoginja in psihologinja se v okviru dodatne strokovne pomoči srečujem z otroki z nizko učno motivacijo, slabše razvitimi delovnimi navadami, čustvenimi in vedenjskimi težavami, težavami s pozornostjo, impulzivnostjo idr.
Pri postopnem vključevanju metode fraktalne risbe v svoje delo sem opazila, da lahko pri otrocih hitreje prepoznam tisto, kar skozi pogovor in opazovanje otroka le domnevam ali kar se izraža v njegovem vedenju, doživljanju sebe in okolice. Risba, ki jo učenec naredi z zaprtimi očmi, pokaže določene indice njegovega počutja, čustvovanja, stopnjo impulzivnosti, prisotnost koncentracije, pozornosti itn. Otroka lahko preko fraktalne risbe bolje spoznamo, pokaže nam tudi tisto, kar bi sam težko ubesedil.
Cilj metode ni le prepoznavanje težav, pač pa je ključna predvsem pomoč, ki je usmerjena v korekcijo, s ciljem izboljšati učenčevo samokontrolo, regulacijo čustev, pozornost, senzorne, senzomotorične zaznave, zmanjšati impulzivnosti in podobno. Ker je metoda fraktalne risbe v slovenskem šolskem prostoru manj poznana, menim, da bi jo bilo v prihodnje smiselno uvajati kot del obravnave učencev s posebnimi potrebami in spremljati njene učinke na kognitivne sposobnosti, senzorne in senzomotorične zaznave ter na področje čustvovanja in vedenja otrok in mladostnikov.

Samira Lah,
univ. dipl. pedagog in soc. kulture
magistrica psihologije

Ko sem oktobra 2018 na 3. konferenci interkontinentalnih fraktalov v Budvi, sem čutila usklajenost, primerljivo s fraktalno risbo. Čez nekaj mesecev sem na njeno povabilo prišla v Ljubljano poučevat napredne fraktalne tehnike v obliki mesečnih srečanj. Udeleženke sem naslovila z besedami "Drage deklice!", s čimer sem se obrnila na njihovega notranjega otroka; iz preteklih izkušenj sem vedela, da so prišle z resnimi in zaskrbljenimi odraslimi v sebi. Spraševala sem se, kdaj se bodo sprostile zavore, odstranili okvirji in odprli viri kreativnosti, ki omogočijo prelivanje talentov in spretnosti v vidno obliko. To se je spontano
zgodilo na tretjem srečanju – radost se je stopnjevala, smeh postal glasnejši in ustvarjalnost vse bolj pestra. To je bilo moje PRVO VELIKO VESELJE.
Skupina je bila velika in tehnike so vključevale psihodinamski vpogled, zato sem spodbudila udeleženke, da mi pošljejo svoja spoznanja, na podlagi česar sem jih lahko neposredno spremljala in usmerjala. Pisale so mi o razrešenih dilemah, sprejemanju novih odločitev in osvobajanju skritih moči, obvladovanju novih veščin, spuščanju bremen in odkrivanju svojih še nepoznanih spretnosti pri risanju in v življenju nasploh. To je bilo moje DRUGO VELIKO VESELJE.
TRETJE VELIKO VESELJE sem doživela, ko so udeleženke postale "neposlušne" učenke.
Takoj ko so obvladovale tehnike, so jih začele spreminjati na svoj način; z novimi različicami istih tehnik so presegale učiteljico z idejami in domišljijo, ob čemer so nastajali unikatni, pomembni izdelki, ki spreminjajo resničnost.
ČETRTO IN PETO VELIKO VESELJE pričakujem z igrivostjo notranjega otroka. Četrto bo 13-15.9.2019 na 1. mednarodni fraktalni koloniji "Moč barv in oblik" v Tuzli, kjer bodo moje slovenske učenke risale ustvarjale fraktale skupaj z bosanskimi in srbskimi v organizaciji "Prijateljice". Peto veselje se bo zgodilo na IV. mednarodni konferenci fraktalnega risanja v Ljubljani (11-13.10.2019), ki ga organizira Deja Muck; izmenjevali bomo izkušnje in objeme ter poglabljali znanje.
Ko se v svetem trenutku srečata samo dve duši, kot sva se Deja in jaz v Budvi (zahvaljujoč Gordani Ražnatović, ki je organizirala konferenco), to fraktalno vpliva tudi na druge duše, oddaljene mnogo kilometrov – vse nas prevzema radost božanskega združevanja in ustvarjanja!

Zorica Petrović

Fraktalne risbe so vstopile v moje življenje leta 2018. V reviji Zarja sem spomladi prebrala pogovor z Dejo Muck ob izdaji njene knjige Pot ljubezni – pot k sebi, ki me je zelo pritegnila. Iskala sem jo v knjižnici in knjigarnah, vendar je nikjer nisem dobila. Knjigo sem našla po spletu, hkrati pa tudi sporočilo avtorice, da bo naslednji dan v Mariboru 3-urna uvodna delavnica, kjer bo možno kupiti tudi knjigo. Nimam avta, zato mi veliko pomeni, ko so dogodki blizu mojega doma. Seveda je bil še prostor zame! Že nekaj časa sem prepričana, da je v primeru, ko mi je nekaj namenjeno, to tudi dostopno.
Sem kasneje oglušela oseba, zato zelo cenim razumljive zapisane informacije in sem se odločila za nakup knjige; predavanja težko spremljam, včasih tudi napačno razumem. Kljub temu sem na delavnici kljub svojim omejitvam dosti pridobila. Narisala sem svojo prvo fraktalno risbo in Deja se je zelo potrudila, da sem razumela razlago risbe. Njeno pojasnilo, da trenutno v mojem življenju ni prostora zame, me je razorožilo, ker je bil to izredno natančen opis mojega takratnega življenja.
Tako se je začelo moje spoznavanje sveta fraktalne risbe, ki še vedno traja in mi prinaša veliko veselja in zadovoljstva. Bogati moje znanje in zavedanje o življenju, spodbuja me k širjenju obzorij (npr. prebrala sem veliko knjig, ki ji sicer ne bi, in spoznala mnogo novih, dragocenih oseb).
Ob tem se počutim vsak dan bolj samozavestna, zadovoljna, imam se vse bolj rada. Zdaj prvič v življenju živim sama, vendar ob tem ne občutim osamljenosti, česar sem se bala, ampak SVOBODO.

Vida Perc

Bila sem na obisku pri mami, ki ima na zalogi razne revije, in zmeraj jih malo prelistam.
Ustavila sem se pri članku oz. intervjuju z Dejo Muck. Govorila je o fraktalih, meni do takrat še neznanih. Takoj sem začutila, da je to nekaj zame. Psihologija, vpeta v umetnost. Kar se mene tiče, zmagovalna kombinacija.
To je bil začetek. Sledilo je brskanje po spletu, klic, začetna delavnica, nadaljevalni tečaj ... Od tega je že skoraj eno leto. V tem letu sem začutila sebe kot še nikoli. Si priznala stvari, se soočila s strahovi, poiskala moč v sebi, se postavila na prvo mesto in našla umetnost, skozi katero se lahko izrazim. Bližje sem si. Skozi fraktale sem našla pot in si upala narediti odločitve, ki so mi dolgo tavale po mislih.
Stara sem 42 let in imam tri otroke. Oktobra začnem s študijem. Ta želja je v meni tlela že nekaj let in zdaj vem, da je pravi čas, da si upam, da zmorem. Veselim se novih izzivov in z veseljem ter radovednostjo pričakujem prihodnost.

Tamara Ristič Balažič